otok Chios |
|
|
- vremenske razmere |
![]() |
|
Zeleni položni hribi, pobočja, pokrita s srebrnosivimi oljkami, naravni vrtovi tisočerih barv, ki se bohotijo z neobrzdanim cvetenjem in opojnimi dišavami … Neokrnjena narava, blago podnebje, osamljene prodnato-peščene plaže, zalivi s kristalno čistim morjem, ki se pod žarki grškega sonca blešči kot tisoč biserov … Vse, kar čaka podjetnega gosta, da ubeži hitrosti sodobnega življenja in se preda brezskrbnemu otoškemu lagodju. Srednjeveške vasice Pyrgi, Mesta in Olympi s trdnjavami, ozkimi, tlakovanimi uličicami, slikovitimi, z oboki povezanimi kamnitimi hišami in suhimi snopi paradižnikov, ki visijo z balkonov iz kovanega železa, dajejo vzdušje izpred več stoletij. Tisoč let star, občudovanja vreden samostan Nea Moni očara s svojimi zlatimi mozaiki iz bizantinskega razcveta. Ravan Kampos med morjem in gorami s svojimi razkošnimi gosposkimi hišami, vodnjaki in čudovitimi vrtovi, polnimi divjih tulipanov lalades, perzijskih ciklam, raznolikih orhidej, nas popelje v romantične starodavne čase. Neskončni sadovnjaki dišečih dreves pomarančevcev, limonovcev in bujni vinogradi pričajo o bogastvu iz preteklosti. Najpomembnejšo zgodbo otoka piše mastika, zelena rastlina, ki uspeva samo na jugu Chiosa in daje pokrajini podobo ter vsakdanje življenje. Temu nenavadnemu grmičevju z dragoceno dišečo smolo, ki se uporablja za izdelavo lakov, španskih voskov, kot aroma pri izdelavi pijač, kot dodatek k zobnim pastam in ne nazadnje kot žvečilni gumi, se lahko prebivalci otoka zahvalijo, da so jim Turki leta 1822 prizanesli. Njihovi proizvodi so bili preveč priljubljeni in pomembni za sultanove dame iz harema. Raj na Zemlji se je takrat za nekaj časa spremenil v pekel. Po popolnem uničenju glavnega mesta se je uničevalni val širil tudi v okolico, razen v mastikine vasi. Usoda Chiosa je pustila v celotni takratni Evropi pretresljiv vtis. Veliki Victor Hugo je dobil navdih za »Pesmi o jutrovem« in znameniti Delacroix je narisal slavno sliko »Pokol na Chiosu«, ki danes visi v Louvru. Mnogo let so prebivalci Chiosa veljali za najbogatejše Grke. Živeli so v edinstvenem razkošju in blagostanju, o čemer priča tudi stalna besedna zveza »življenje kot na Chiosu«. Primera »jesti kot na Chiosu« da vpogled v okusno in pestro kuhinjo, medtem ko »smeh kot na Chiosu« opiše vesel, humorističen in odkritosrčen značaj, kot so ga resnično imeli in ga imajo še danes prebivalci Chiosa. Včasih so bili res celo preveč veseli, tako da so jih drugi Grki, vajeni grenkih izkušenj iz vsakdanjega življenja, kdaj pa kdaj označili za malo nore in iz ljubosumja zaključili: »Vsi Chioti so tepci, eni večji drugi manjši!« |
|